Zima je to leto postregla z materialom, ki polni lopate za sneg v tej meri, da ga nimamo že kam metati. Za razliko pa je našim štirinožnim prijateljem debela snežna odeja zgolj material za zabavo. Moj Chivas uživa kot že dolgo ne in se stalno podi in dobesedno meče v sneg.
Mislim, da tudi psi poznajo razliko med trdo zemljo ali kamenjem in mehkim snegom v katerega se lahko vržeš in se ti nič ne zgodi.
Najlepše kar si pa lahko sedaj privoščite, je sprehod s psom v hribe (ne v gore, samo v hribe). S Chivasom sva sprejela povabilo lastnikov Ajka in odšla na pohod po zasneženi polhograjski Grmadi. Ajk je Chivasov sin iz prvega legla in že postaja pravi beagle lepotec, v ponos svojemu očetu.
Na samem sprehodu sta se stalno podila gor in dol, se prevračala in enkrat celo "zašla" po sledi srne. Chivas je moral Ajku pokazati kaj je to pravi lovski pes (čeprav ne verjamem, da si lastnika to želita). Ker pa so pobočja zelo strma, snega pa preveč, ta pogon ni trajal dolgo. Ob vrnitvi pa sta naša lovca vleka jezike skoraj za seboj, tako sta bila upehana. Na potko smo jih iz celca skoraj morali potegniti za ovratnico.
Pohod je tako potekal neovirano naprej. Psa pa ste se več ali manj držala potke. Na koncu smo si privoščili še pečenico in ajdove žgance, katere en košček smo privoščili tudi našim psom (seveda šele po tem, ko smo pojedi in ne pri mizi).
Pokrajina je idilična, zato priporočam vsem, ki ljubijo sprehode po naravi. Ne pozabite pa na topla oblačila in gojzarje.


