Po slabem letu treninga sva se s Chivasom že podala na prvo preizkušnjo. Udeležila sva se tekme, ki to pravzaprav ni. Gre za Agility for fun, ki ga je organiziral KD Barje in je namenjeno prav temu - zabavi. Izkušeni agilitaši so si menjavali pse. Začetniki pa smo dobili občutek kako to zgleda zares na najbolj prijazen možen način.
Za vse, ki ne poznajo tega športa, gre za vodenje psa čez, skozi in po vnaprej postavljenih ovirah in vnaprej določenem vrstnem redu. Psi skačejo čez letvice, se podijo pod tuneli, slalomirajo med letvicami in se zapodijo čez razne visoke ovire, kot npr. palisade. Zadeva ni tako lahka kot izgleda, ker lahko iz lastnih izkušenj povem, da sem podrl marsikakšno oviro preden sem postal malo manj štorast v parkurju (aja, parkur je poligon z ovirami za agility oz. postavitev le teh). Vendar z vajo in izkušnjami brž postaneš boljši.
Vseeno je lepo gledati uigran team izkušenega psa in vodnika, kako s stalnim pogledom prikovanim eden na drugega tekoče in neverejtno hitro premagujeta ovire. In ravno to je najpomembneje - pes te mora stalno spremljati in ti moraš stalno spremljati njega in mu glede na odklone stalno popravljati smer, še preden pride do napake. Vse poteka hitro, psa popravljaš s tonom glasu, roko, držo telesa... pri vsem tem pa še sam kar se da hitro tečeš med ovirami in psa spodbujaš k največji hitrosti. Procesiranje teh informacij in izogibanje oviram obenem, nam začetnikom povzroča največ težav in zrušenih ovir seveda :)).
Moram priznati, da nama je uspelo kar lepo. Sicer nimava še izdelanega slaloma, zato sva se te tekme udeležila zgolj za "bojni krst" in moram priznati, da sem vesel, da je bila prva tekma ravno ta. Odpeljala sva zelo lepo in dobila pohvalo najine inštruktorice, kar je dobra spodbuda za naprej. Slalom sva pač izpustila, zato sva pa uspešno opravila vse ostale ovire. Cilj tekme je, da brez napake s psom premagata vse ovire, nato pa se šteje tisti z najboljšim časom. Za en neuspešni poizkus naprimer skoka, dobiš 5 kazenskih pik, če ga v drugo opraviš uspešno nadaljuješ. V primeru, da 3x neuspešno poizkusiš premagati eno oviro ali pa jo pač izpustiš si diskvalificiran.
Občutek, ko pritečeš na cilj in si zadovoljen s svojim psom in s seboj je neverjeten. Gre za zabavo, vendar gre vseeno za šport in to ne navaden šport. Sam kolesarim, smučam, tečem in še marsikaj zraven, vendar je šport s psom nekaj posebnega. Pozitivno in na pravilen način vplivaš na živo in misleče bitje, ki ti ne sledi zgolj zato ker ti tako želiš, ampak ker to rad počne tudi pes. Gre za teamski šport v pravem pomenu te besede.
Slike iz Agility for fun se nahajajo v fotogaleriji. Spodnja je pa res zabavna in mi je uspela med tekmo, ko je Chivasu pri skokom spodrsnilo na barjanskih lužah po obilnem deževju tiste noči. Rojen agilitaš :))